Branislav Nušić je v Žalujoči družini svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, ki se po stričevem pogrebu zbere na njegovem domu in v kateri je vsak od tako imenovanih »sorodnikov« prepričan o tem, da je prav on neizpodbitno upravičen do dediščine. Zdi se, da konflikti na zapuščinskih razpravah v Sloveniji postajajo že nekakšen nacionalni »šport« oziroma arhetip, udeleženci pa žrtve vsakršnih prikritih motivov, moralne sprevrženosti, pohlepa, dvoličnosti ter lakomnosti. IZVEDBA: Prevajalka: Aleksandra Rekar Režiser: Igor Vuk Torbica Dramaturginja: Katarina Pejovič Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Jelena Prokovič Skladatelj, avtor priredb in korepetitor: Drago Ivanuša Lektor: Jože Volk Oblikovalec svetlobe: Bojan Hudernik Oblikovalec maske: Matej Pajntar Agaton Arsič, okrajni načelnik v pokoju: Peter Musevski Proka Purič, občinski uradnik: Borut Veselko Miča Stanimirovič: Aljoša Ternovšek dr. Petrovič, odvetnik: Blaž Setnikar Simka, Agatonova soproga: Darja Reichman Gina, Prokova soproga: Barbara Ribnikar Tanasije Dimitrijevič, trgovec: Aljoša Koltak Trifun Spasič, nezaposlen meščan: Andrej Murenc Vida, Tanasijeva soproga: Lučka Počkaj Sarka, vdova: Barbara Medvešček Danica: Liza Marija Grašič