Dramsko besedilo Matjaža Zupančiča, Goli pianist ali mala nočna muzika, je črna absurdna komedija, v kateri avtorja zanima teror, ki se poraja iz "psihopatologije vsakdanjosti". Kmalu po vselitvi v novo stanovanje se pianist Adamovič sreča s hišno skupnostjo posameznikov, ki vedo kaj je "prav" in jim je zelo mar, kako bi moral njihov novi sosed živeti. Po hitrem postopku, v katerem sta vzrok in posledica pogosto zamenjana, ga začnejo spreminjati na »bolje«, predvsem tako, da bi ustrezal njihovim predstavam o tem, kakšen bi v resnici moral biti. Njihovo nasilje je težko zaznati; je prikrito in nikoli ne postane fizično, a se postopno stopnjuje. A psihološka degradacija pianista je zato toliko bolj učinkovita, saj v njem ubijajo tisto najboljše kar ga dela izjemnega, edinstvenega - skratka človeka. Ko ga priženejo na rob norosti, se raje požene onkraj, kot da bi izgubil sebe…