Kratka predstavitev avtorja in njegovih del Likovna dela Bogdana Sobana se v sklopu digitalne umetnosti uvrščajo na področje imenovano »generative art«. Bogdan Soban, rojen v Vrtojbi pri Gorici leta 1949 sicer diplomirani inženir strojništva, se je pretežni del svoje delovne kariere ukvarjal z informatiko. Kot dober poznavalec računalništva in programiranja je začel v svojem prostem času razvijati projekt z namenom raziskave ustvarjalnih možnosti računalnika. V začetku osemdesetih let so tako nastali njegovi prvi preprosti programi, ki so se poigravali z barvnimi geometrijskimi liki. V nadaljevanju je razvil vrsto računalniških programov, ki na osnovi matematičnih algoritmov, ki temeljijo na naključnosti, ustvarjajo abstraktne likovne podobe na ekranu. Njegova dela so praviloma abstraktnega tipa in vsaka podobnost s podobami iz realnega sveta je zgolj naključna. V nekaterih svojih programih se spoprijema tudi s figuraliko, ki pa ni več v celoti prepuščena naključju. Ukvarja se tudi z razvojem programov za naključno zlivanjem segmentov fotografij v novo umetniško delo. V novejšem obdobju razvija take programske algoritme, katerih rezultati že uspejo skriti svoje računalniško poreklo in se po svojih značilnostih približujejo klasični likovni umetnosti. Slike ustvarjene po opisanih postopkih se nato tiskajo v različnih dimenzijah na platno, papir ali druge materiale. Avtor živi in dela v Vrtojbi. Kontakti: Bogdan Soban, Vrtojba, 9. Septembra 176/a, 5290 Šempeter pri Gorici tel.: 00 386 41 610 986, e-mail: bogdan@soban-art.com web: www.soban-art.com Kaj je generative art Generative art je kreativna metoda, ki z uporabo informacijske tehnologije simulira človekov ustvarjalni proces in se uporablja za iskanje novih rešitev v arhitekturi, urbanizmu, industrijskem oblikovanju, likovni umetnosti, glasbi, besedni umetnosti in drugih področjih človekovega ustvarjanja. Pod tem pojmom se v literaturi razume predvsem področje likovne umetnosti, kjer avtorji razvijajo svoje lastne računalniške programe, ki ob zagonu razvijejo nenavadne kreativne sposobnosti in se odražajo v nepredvidljivih in neponovljivih likovnih podobah. Iz likovnega vidika so to predvsem slike abstraktnega tipa, morebitne asociacije na podobe iz realnega sveta pa so zgolj naključne. Posebna smer te umetnosti pa se ukvarja tudi s figuraliko, ki pa zahteva drugačen pristop do programiranja. V samem procesu ustvarjanja igra računalnik odločujočo vlogo, saj se iz poslušnega orodje pretvori v kreativnega partnerja. Za generativni ustvarjalni pristop so značilne štiri faze: osnovna zamisel, kodiranje programa, proces in selekcija rezultatov. Razen procesa, ki ga izvaja računalnik več ali manj avtonomno in v sklopu katerega se ustvari novo likovno delo, so vse ostale faze v domeni človeka. Selekcija rezultatov je potrebna zaradi velike množice rezultatov, ki jih ponudi računalnik. Vrednotenja računalniško generiranih slik povzroča velika razhajanja znotraj likovne stroke. Odnos likovnih kritikov se giblje od popolnega zavračanja do navdušenja. Postavljajo se vprašanja v zvezi z avtorstvom in vlogo čustev pri nastajanju slike. Čustva in avtorstvo, ki igrajo pri klasičnem slikarstvu odločujočo vlogo, so tu porazdeljena med avtorjem programa, sprožilcem procesa, in selektorjem, ki so lahko tri različne osebe. Ne glede na vse te pomisleke si generativno likovno ustvarjanje utira pot v svet likovne umetnosti, saj ga stroka vse bolj priznava in sprejema. Tako ustvarjene računalniške slike se lahko v različnih velikostih tiskajo na različne materiale kot so papir, platno, svila in drugi.