Tipičen lesen vodnjak "na kolo" je iz druge polovice 19. stoletja. Konstrukcija je lesena in sloni na štirih lesenih stebrih. Streha je dvokapna, nekdaj krita s slamo, danes pa vodnjak prekriva opečnata kritina. Ogromno kolo predstavlja pravi vztrajnik in s tem omogoča dostop do globokega vodnjaka tudi ženskam (črpanje vode je bilo od nekdaj žensko opravilo).